Novosti za normirance: prenova sistema

Državni zbor je 11. novembra 2025 sprejel Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR). Ta zakon prinaša pomembne spremembe, ki bodo začele veljati za normirance (polne in popoldanske samostojne podjetnike) v letu 2026.

Ključne novosti

Povišanje pragov za normirance

• Prag za vstop polnih normirancev se zvišuje z 60.000 € na 120.000 € prihodkov.

• Prag za popoldanske normirance se zvišuje z 30.000 € na 50.000 €. 

• Obvezno razkritje prihodkov, doseženih s povezanimi osebami ali delodajalcem. 

• Uvede se 5-letno obdobje prepovedi ponovnega vstopa v sistem po izstopu.

Sistematika normiranih odhodkov 
Po novem zakonu se priznani normirani odhodki delijo takole (glede na prihodke):

 

Tip normiranca	Prihodki	Priznani normirani odhodki
Polni normiranec	do 60.000 EUR	80 %
Polni normiranec	nad 60.000 EUR	0 %
Popoldanski normiranec	do 12.500 EUR	80 %
Popoldanski normiranec	nad 12.500 do 30.000 EUR	40 %
Popoldanski normiranec	nad 30.000 EUR	0 %

Kar je pomembno:

• Za polnega normiranca velja oseba, ki je bila v preteklem letu polno samozavarovana vsaj 9 mesecev
• Za obstoj normiranstva v letu 2026 se gleda povprečje preteklih dveh let (za polnega normiranca 120.000 EUR, za popoldanskega normiranca 50.000 EUR)
• Če pogoji niso v celoti izpolnjeni (npr. eno leto je polni normiranec, eno leto pa popoldanski normiranec), se gleda prag prihodkov 85.000 EUR.

 

Davčne stopnje

Z novim zakonom se uvaja progresivna obdavčitev normiranih dobičkov: 

• Do določene davčne osnove: 20 %

• Nad to mejo: 35 %

  • Polni normiranec: 20 % do 72.000 €, 35 % nad to.

  • Popoldanski normiranec: 20 % do davčne osnove 33.000 €, nato 35 %.

1. Pogoji izstopa in prehodno obdobje

   • Izstopni pragovi (povprečje dveh let): polni – 120.000 €, popoldanski – 50.000 €. 

   • Če normiranec izstopi ali preneha dejavnost, se vračanje v sistem blokira za 5 let.

Kaj te novosti pomenijo v praksi

• Večja fleksibilnost pri vstopu: Zvišanje dohodkovnih pragov omogoča, da bolj uspešni normiranci ostanejo v sistemu normiranih odhodkov.

• Kompromis pri priznanih odhodkih: Normirani odhodki so še vedno visoki (80 %) do določenega praga, a nad pragom ni več priznanja – kar lahko zmanjša davčno prednost pri večjih prihodkih.

• Davčno breme raste: Progresivna obdavčitev pomeni višji davek za več dobička, kar lahko zmanjša privlačnost normiranca za zelo uspešne samostojne podjetnike.

• Stabilnost in zadržki: Petletna prepoved ponovnega vstopa in obveznost razkritja prihodkov iz povezanih virov sta mehanizma za preprečevanje zlorab sistema.

• Prehodni izzivi: Leta 2025 in 2026 bosta ključni za tiste, ki že poslujejo kot normiranci – treba je načrtovati prihodke, da se ne presežejo novi izstopni pogoji.

Zaključek

Nov zakon prinaša pomembne reforme sistema normiranih odhodkov. Cilj je bil po eni strani razbremeniti normirance in jih ohraniti v sistemu (z višjimi pragovi), po drugi strani pa zmanjšati morebitne zlorabe in zagotoviti, da pri višjih prihodkih ni “prevelike davčne luknje”.

Za samostojne podjetnike, ki delujejo v sistemu normirancev, postaja strateško načrtovanje prihodkov in dohodkov še bolj ključno. Če razmišljate o tem, ali ostati normiranec ali preiti na dejanske odhodke, je smiselno opraviti simulacijo in oceniti vpliv nove lestvice in normiranih odhodkov na poslovni rezultat.